Ples/gledališče

17. 10. / ned / 20:00

dvorana Katedrala

MATEJA BUČAR, VADIM FIŠKIN: RDEČI OKTOBER

Plesni dogodek

Predprodaja 7 €

Na dan 9 €

Kaj je tisto, kar nas animira, kaj je povod za gibanje, kaj nas obrača in pleše? Kdo ali kaj vzgiba koga ali kaj? Zdi se, da je gibalo v poznem kapitalizmu shizofreno podivjalo – ne le, da ni osrediščeno, je razdrobljeno, izmikajoče, kopiči se in sili v nenehno iskanje novega objekta.

RDEČA ŽELJA (Pia Brezavšček)

Kaj je tisto, kar nas animira, kaj je povod za gibanje, kaj nas obrača in pleše? Vsako plešoče telo ima specifično materialnost, svojo »zunanjost«. Med telesi in med drugimi fizičnimi predmeti prihaja do trkov in interakcij, ki so ali niso plod njihove volje, nastajajo iz hotenja ali refleksa, iz želje ali nuje. Gibe koordiniramo vede in nevede, ko so v funkciji neke dejavnosti in v interakciji z materialnim svetom. Ko se usedemo na stol, naše telo koreografira njegova oblika.

Kar nas giblje kot nekakšen gon, se lahko preseli v posamezne – od nas ločene objekte, kot denimo v precej morbidni Andersenovi pravljici, v rdeče čeveljce, ko v začarano obuvalo obute noge deklice podivjajo in deklico prisilijo, da pleše kot v nekakšni plesni maniji, kakršne so bile dejansko zabeležene v srednjem veku. Rdeče čeveljce ima tudi Doroteja iz filma Čarovnik iz Oza, zanjo pa so tisti magični pripomoček, ki jo ob trikratnem trku s petami ponese točno tja, kamor želi.  Z začetkom 20. stoletja je nastal skladen osrediščen gib in osamosvojen ples, izhajajoč iz v sebi zaključenega, neponovljivega sebstva, katerega izvor je Isadora Duncan (tedaj pionirka sodobnosti v plesu) našla v »solarnem pleksusu«, v središču telesa, nekje med rebri: »Solarni pleksus«, ta rdeče žareči izvor,  se je v raziskovanju vseh dimenzij gibanja premeščal po vsem telesu in se včasih umestil celo zunaj telesa, v predmete in naključja. Ni tudi naključje, da je ta isti čas tudi čas intenzivnega raziskovanja človeške psihe in čas, ko je Sigmund Freud razvil psihoanalitično teorijo in na neki način tudi lociral naše gibalo: gon. Ta je inhibirano prisoten v vseh medosebnih odnosih in vztraja v razmerju z egom. Jacques Lacan je kasneje to strnil v formulo »želja je želja Drugega.« Želja, ki je zmuzljiva.

Kaj se zgodi, ko se rdeči čevlji začnejo množiti in dobijo lasten um in ne vedno predvidljivo voljo, ki spreminja hitrost in smer, ki predrugači telesa in splošči polje. Razvoj umetne inteligence in druga dognanja so nas pripeljala do nuje upoštevanja nečloveških bitij kot agentov, to pa nas je v naših akcijah razsrediščilo. Mejo med manipulacijo in svobodnim dejanjem je skozi mreže deležnikov težko detektirati in rekonstruirati. Kdo ali kaj vzgiba koga ali kaj? Zdi se, da je gibalo v poznem kapitalizmu shizofreno podivjalo – ne le, da ni osrediščeno, je razdrobljeno, izmikajoče, kopiči se in sili v nenehno iskanje novega objekta. Srka energijo in izčrpava.

In kako je mogoče zaobrniti to abotnost? Kdo je kapitan podmornice Rdeči oktober in »za koga« dela? Kako ponovno nasičiti vso to razpršenost stvari s smislom, kako priklicati nazaj   zagon? Kako željo obarvati bolj – rdeče? Deleuze in Guattari v Anti-Ojdipu pravita: »Teza shizo-analize je enostavna: želja je stroj, sinteza strojev, strojno razporejanje – želeči stroji. Želja je iz reda produkcije; vsa produkcija je želeča produkcija in hkrati tudi družbena produkcija.«

Dogodek Rdeči oktober nam omogoči, da vstopimo v drobovino želečega stroja. Vsi se nenehno sklapljamo v želeče stroje – z ljudmi, neljudmi, predmeti, boti, kodami, občutki. Morda bo ponovno ravno oktober tisti revolucionarni mesec, ko se bo vse – poklopilo (ujelo).

Ideja in koreografija: Mateja Bučar
Ideja in vizualna podoba: Vadim Fiškin
Gib, ples, soustvarjanje: Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan
Zvok in glasba: S.Kurjohin, F. Chopin, J. S. Bach, B. Savski in drugi
Tehnologija: Zavod ZET, Borut Savski
Tekst: Pia Brezavšček
Produkcija: DUM – društvo umetnikov
Koprodukcija: Kino Šiška, Lutkovno gledališče Ljubljana
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za Kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
Posebna zahvala: Aleša Valič, Zavod ZET, Katarina Bogataj

Organizacija: Kino Šiška.

Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim.

BON21
Za nakup vstopnice je mogoče unovčiti tudi BON21 na blagajni Kina Šiška od ponedeljka do petka med 15.00 in 20.00 oziroma na dan dogodka. Več o načinu unovčevanja ter dokumentih, ki jih potrebujete za unovčitev, si preberite na spletni strani FURS.

PCT POGOJI
Ob vstopu na prireditveni prostor v času javnih kulturnih prireditev je potrebno upoštevati veljavne javnozdravstvene ukrepe in s tem dokazila o PCT pogoju. Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT se lahko predloži digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR (mobilna sporočila niso veljavna) ali se predloži drugo potrdilo oziroma dokazilo v skladu s predpisi, ki ga pristojna oseba preveri z vpogledom v to potrdilo oziroma dokazilo.

Ideja / koreografija: Mateja Bučar

Vizualna podoba: Vadim Fiškin

Gib/ples/soustvarjanje: Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan

Zvok, glasba:  S.Kurjohin,  F. Chopin,  J. S. Bach, B. Savski,…

Tehnologija: Zavod ZET,  Borut Savski

Tekst: Pia Brezavšček

Produkcija: DUM-društvo umetnikov,

Koprodukcija: Kino Šiška, Lutkovno gledališče Ljubljana

Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana Oddelek za Kulturo, Ministrstvo za kulturo RS,

Hvala: Aleši Valič, Zavodu ZET, Katarina Bogataj

Organizacija: Kino Šiška.

Predvaja se…