Razstava Zdi se mi, da je sodobne umetnosti konec (I Feel Like Contemporary Art Is Over), v galerijski cikel Zine Vitrine prinaša svežino interdisciplinarnosti, s svojo samokritiko, cinizmom in iskrenostjo pa presega sfero ustaljenega, neškodljivega, nekoliko klasičnega ali benignega (v glavnem neobstoječega?) diskurza o sodobni umetnosti.
Tokrat predstavljeni avtor ni umetnik; njegov zin ni umetniški, temveč literarno izpovedni, kritiški; odločno pokriva področje dela v kulturi, ki praviloma podpira sfero vizualne umetnosti. Avtor zina je namreč primarno likovni kritik in kurator; umetnosti ne producira, temveč o njej razmišlja, piše, jo kanonizira, motri, mogoče celo razume. V svojem delu se sprašuje o statusu sodobne umetnosti in ljudi, ki se ukvarjajo z njo. Glavnina pričujočega eseja se ne vrti okoli določenih umetnikov, pomembnih galerij ali poraznih razstav, niti se ne poslužuje opevanj lastnega CV-ja ali recitiranja potencialno relevantnih referenc. Namesto tega besedilo prvoosebno in zelo kritično naslavlja aktualne pogoje dela v kulturi in družbeno-politične nastavke znotraj taistega sektorja, ki favorizirajo privilegirane posameznike, poglabljajo nevzdržno prekarstvo in na splošno likvidirajo kakršnokoli poprej obstoječo simpatijo do umetniške scene.
Zin je nastal v času avtorjeve rezidence v Cite Internationale des Arts v Parizu. V enaki meri nastopa kot dnevnik, potopis in kritiški esej, ki prepleta vtise o umetniški sceni v Beogradu in Parizu, kritiko galerijskih institucij in izobraževalnega sistema ter osebno izkušnjo prekarnega položaja. Dodano vrednost predstavljajo iskrena priznanja in bridke izpovedi o eksponentnem neprostovoljnem poglabljanju v osamljenost, ironijo, nejevoljo in plitkost. V navezavi na popularno kulturo na eni in umetnostno zgodovino na drugi strani se posluži tudi replik o Beneškem bienalu, Tumblrju, slikarju Henriju Matissu, Balenciagi, esejistu Clementu Greenbergu, francoskih oknih, paracetamolu, seriji Seks v mestu, Pompidoujevem centru in video igri Zelda. Esej je znotraj zina predstavljen v srbskem in angleškem jeziku, izšel je pod okriljem založniškega studia Varikina, natisnjen pa je bil v beograjskem avtonomnem kulturnem centru Matrijaršia v tehniki risografije, na 80-gramskem rožnatem papirju.
Lav Mrenović je neodvisni pisec o umetnosti in kurator, ki deluje v Beogradu. Njegovi osrednji interesi, ki izhajajo iz izobrazbe na področju umetnostne zgodovine, obsegajo vprašanja globalizacije sodobne umetnosti, strukturne neenakosti v svetu umetnosti in post-internetno umetnost. Že vrsto let je aktiven na lokalni neodvisni sceni, predvsem kot urednik revij in razstavnih katalogov, pisec za spletne medije, kurator skupinskih in samostojnih razstav ter aktivist v pobudah umetniških delavcev. V zadnjem času se posveča razširjenim oblikam pisanja o umetnosti, v katerih prepleta fikcijo, esejistiko in pogovorni jezik družbenih omrežij. Trenutno razmišlja o prihodnosti umetniške produkcije in interpretacije onkraj okostenelih institucionalnih okvirov.
Kuratorka: Maša Žekš
Vstop prost.
7. 4.–30. 4. 2026
Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška
