Ženski pevski zbor Kombinat

»Upor se pogosto začne tiho – z občutkom, da svet, kakršen je, ni pravičen. Iz tega občutka pa zraste moč, ki jo ljudje prepoznajo v naših glasovih. Naše petje ni le umetniški izraz, temveč dejanje skupnosti: spomin na tiste, ki so si upali reči ne krivicam, in opomin, da je solidarnost temelj človeškega dostojanstva,« pojasnjujejo Kombinatke, ki jih že vse od ustanovitve zbora (2008) vodi dirigentka Mateja Mauri.  

Poklon Idriji

Pevke in glasbeniki so album, ki so ga izdali v samozaložbi, posneli v Rudniški dvorani v Idriji. V delavskem, rudarskem mestu. Prava izbira za zbor, katerega velik del repertoarja sestavljajo prav pesmi z delavsko tematiko. 

»Delavske pesmi, partizanski napevi in sodobne uporniške melodije, ki jih izvajamo tako v originalnih jezikih kot tudi poslovenjene, nosijo zgodbe o pogumu in upanju. V njih odmeva zgodovina bojev za delavske in ženske pravice – za pošteno plačilo, za varnost pri delu, za pravico do glasu in dostojanstva. Vsaka pesem je nit, iz katere je stkana zgodovina upora: zgodovina preprostih ljudi, ki so s pesmijo, stavko ali tihim delovanjem branili svojo človečnost,« poudarjajo Kombinatke. 

Album uvede Naš spev Srečka Kosovela, ki jo je posebej za Kombinat uglasbil dirigent Štefan Mauri (1931–2014). Sledijo ji: Bread and Roses, pesem, ki so jo v začetku 20. stoletja sredi mrzle zime med stavko prepevale tekstilne delavke v ZDA in zahtevale kruh, kot simbol za pošteno plačilo, in vrtnice, kot simbol dostojanstva; Padaj silo in nepravdo, hrvaška »puntarska« iz 16. stoletja; turška Tencere Tava Havasi, ki so jo maja 2013 peli tudi protestniki na trgu Taksim v Istanbulu in z njo nasprotovali divjim urbanističnim načrtom za istanbulski park Gezi; afriška Asikhatali, ki so jo peli med protesti proti apartheidu v Južni Afriki; naša Puntarska, ki govori o kmečkih uporih iz začetka 16. stoletja; ena najbolj liričnih partizanskih pesmi Jutri gremo v napad, ki jo je leta 1941 napisal pesnik Matej Bor, uglasbil pa skladatelj Janez Kuhar leta 1944; izrazito protivojna pesem Gorizia, tu sei maledetta, ki je nastala leta 1915, med prvo svetovno vojno, ko so italijanske čete korakale proti Gorici, vojaki pa so vedeli, da jih na bojišču čaka smrt; ruska Po dolinam i po vzgor’jam,  ki so jo na naša tla prinesli revolucionarji že pred NOB, leta 1941 pa je na pobudo Dušana Drolca nastalo slovensko besedilo, ki se začne z Naglo puške smo zgrabili; Svoboda, delo naše članice, pisateljice in prevajalke Polone Glavan – pesem smo vzeli kot priročnik, kako svobodo pravzaprav živeti; !Ay Carmela, pesem iz španske državljanske vojne, ki je bila prva oborožena vojna s fašizmom; in nazadnje še Vstajenje Primorske, primorska himna, ki so jo tudi drugod po Sloveniji vzeli za svojo, saj spoštujejo zgodovino Primorske in njenih pogumnih ljudi. 

Na koncertu pa bodo Kombinatke zapele še številne druge pesmi iz svojega bogatega repertoarja: pesmi upora iz različnih časovnih obdobij in z različnih koncev sveta.

Pesem upora je tudi pesem upanja

ŽPZ Kombinat nas s petjem povezuje s preteklostjo, a tudi s sedanjostjo. Njegov glas ni nostalgičen, temveč živ in angažiran – govori o svetu, ki ga je še vedno treba spreminjati. Pesem upora je zato tudi pesem upanja. Priča o tem, da skupnost, ki zna peti, zna tudi vztrajati – in verjeti, da je pravičnejši svet vedno mogoč.

Credo ŽPZ Kombinat

Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane. Z glasom ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo pokončne hrbtenične drže, ki ne podlega družbeni skoliozi.

Združeni smo v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Verjamemo, da kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Naš čas golta človeško dušo, na oltar postavlja uspeh, tekmovalnost in videz. Ni mu mar za človekove pravice, čeprav si jih za alibi marsikdaj sposodi.

Vemo, da sveta ni mogoče spremeniti, globoko pa verjamemo, da ga z domala že pozabljenimi vrednotami, kot so solidarnost, srčnost, socialna pravičnost, tovarištvo in pogum, lahko naredimo znosnejšega in lepšega.

Nismo bili v hosti, nikoli nismo bili lačni, nikdar nam ni bilo treba niti pomisliti, da bi svoja življenja polagali na žrtvenik ideologij in odkar pomnimo, lahko govorimo v svojem jeziku.

Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja, obujamo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih širom sveta in jih prepevamo v izvirnih jezikih. Te pesmi za nas niso le uglasbene besede, marveč dragocena in pretresljiva pričevanja človekove vere v lepši svet. Za vse ljudi.

Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim. 

Organizacija: Kino Šiška.