V Ne rabi bit vedno vse gas se mlada multimedijska avtorica Nika Tomažič z naivno otroško radovednostjo poigrava s pojmi občutljivosti, nežnosti in zaupanja. Navidez najkrhkejša intimna čustva se razkrivajo kot potencialna subverzivna orodja v preizpraševanju definicije moči. V radikalnem čustvovanju vidi način upora in revolucije v hladnem svetu, ki kultivira in nagrajuje racionalnost ter optimizacijo.
Nika Tomažič (1995) je diplomirana vizualna umetnica, ki živi in deluje v Ljubljani. Dodiplomski študij je zaključila na AVA Akademiji za vizualne umetnosti. V ustvarjanju jo privlačijo nasprotja in dvojnost, katerih pole hkrati kontrastira in zrcali. Tovrstna bipolarnost je prisotna tako znotraj samih konceptov kot tudi na širšem nivoju delitve njene produkcije, ki se v grobem lahko deli na “resno”, “globoko” umetnost, skozi katero skuša osmisliti svet, ter navidez “neumno”, “smešno”, “površinsko” umetnost, skozi katero se opominja, da sebe, umetnosti in sveta ne jemlje preveč resno. Navdih pogosto črpa iz računalniške znanosti, naravoslovnih ved in elektrotehnike na eni strani ter iz filozofije, magije, humorja, interneta in cenenosti na drugi. Ne omejuje se na določene medije, so ji pa najbližji novi mediji, intermedjska umetnost ter film in video. Razstavljala je na več razstavah po Sloveniji, njeni filmi pa so bili predvajani tudi v tujini.
Kuratorka: Urška Kleindienst
Vstop prost.
9. 1. – 3. 2. 2024
Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška.
