Od računalniške grafike do omrežnih podob, od računalniškega vida do generativne umetne inteligence – komputacijski sistemi vse bolj oblikujejo ne le naše zaznavanje sveta, temveč tudi njegove načine delovanja in same temelje resničnosti. Ko se podobe premikajo od reprezentacijskih površin k dejavni infrastrukturi, na kateri se gradijo globalni družbeni in politični sistemi, se postavlja vprašanje, kako sploh razumeti ta svet podob in se do njega opredeliti.