Oh, kako zelo običajno je predstava, ki ohlapno povezuje tri performerje, ki vsak zase, v svojem mediju spletajo svojo zgodbo nekje na meji med fikcijo in resničnostjo, intimnostjo in občostjo. Vsak zase tvorijo celoto, a vendar se med njimi spletajo krhke povezave težko ulovljive atmosfere. Oh, kako zelo običajno vsebinsko izhaja iz osebnih zgodb/fragmentov/avtobiografskih motivov plesalk in performerk Bojane Robinson in Katje Legin, glasbenika Tomaža Groma ter kratkih zgodb Katherine Mansfield.
Na odru se razpira prepad med predstavami o srečnem družinskem življenju in realnostjo, v kateri so posamezniki ujeti med predstave, pričakovanja in potrebe drugih. Vstopimo pravzaprav v povsem običajna življenja, ki pa so, ko jih pogledamo pobližje, polna zanimivih fenomenov.
Avtorstvo in izvedba: Bojana Robinson, Katja Legin, Tomaž Grom in gostja Nina Rajić Kranjac
Izbor glasbe: Bojana Robinson, Katja Legin
Oblikovanje zvoka in zvočna intervencija: Tomaž Grom
Dramaturško oko: Zala Dobovšek
Video: Matej Marinček
Sogovorniki v procesu: Tomi Janežič, Tomaž Grom, Nina Rajić Kranjac, Urša Vidic, Dimitrije Kokanov
Glasba, uporabljena v predstavi: Herbie Handcock, Indexi, Etta James, Benny Goodman, Bebi Dol, Simon and Garfunkel in izsek iz Podcast Agelast – Galeb Nikačević (podcast 028)
Izvršna producentka: Tjaša Črnigoj
Produkcija: Studio za raziskavo umetnosti igre
Koprodukcija: Kino Šiška
Partnerji: Bunker, DUM, Španski borci
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
V predstavi uporabljajo slovenski, srbski in angleški jezik.
Foto: Urška Boljkovac
