Ples/gledališče

13. 12. 2021

dvorana Komuna

Oh, kako zelo običajno

plesna predstava

Oh, how very ordinary vsebinsko izhaja iz osebnih zgodb/fragmentov/avtobiografskih motivov avtoric in kratkih zgodb Katherine Mansfield, predvsem zgodbe Bliss. 

Nedelja, 12. 12. ob 20:00 / predpremiera
Ponedeljek, 13. 12. ob 20:00 / premiera

V predstavi se uporablja slovenski, srbski in angleški jezik. V predstavi se z avtorjevo privolitvijo uporablja izsek iz podcasta Agelast Galeba Nikačevića (podcast 028).

Kader 1:

Sedi za veliko mizo. Hlastno je sendvič. Skoraj kot v Antonioniju. In res igra Herbie Hancock. Iz Youtube-a, na telefonu. Ne, ona ni žrtev moške perspektive, kadra ni zastavil moški režiser, ki glorificira ujetost in trpljenje ženske. Gleda nas, miga z boki. Uživa.

Kader 2:

Ženska v zeleni krojeni obleki in ženska v beli obleki stojita v prostoru. Nad njima visijo male barvaste zastavice, v kotu prostora so obešeni baloni. Pred njima je miza polna kozarcev za šampanjec. V rokah imata barvaste krpice za čiščenje. Oranžno in roza. Z njima čistita kozarce. Zavzeto. Ampak ne hitita.

Kader 3:

Velika miza, pregrnjena s plastičnim rožastim prtom. Po tleh so plastična pregrinjala za zastiranje pohištva (ko recimo barvaš stanovanje). Na mizi so nož, deska, velika posoda, peclji in ostanki paradižnikov. Nikogar ni. Diagonalno desno za mizo je prižgan sesalec.

Oh, how very ordinary vsebinsko izhaja iz osebnih zgodb/fragmentov/avtobiografskih motivov avtoric in kratkih zgodb Katherine Mansfield, predvsem zgodbe Bliss.

Gre za razčiščevanje dveh žensk, za njuno soočanje z realnostjo življenja, ki ga živita. To soočenje je v glavnem neprijetno, razsuje njune sanje, iluzije, mite o svetu, o njima samima. Hkrati je ta pristanek na tleh tudi duhovit in nekako bolj življenjski od vsega, kar je bilo prej. Kot bi šlo za prehod v novo zrelost, odraslost in za prevzemanje odgovornosti, kjer se jo je do sedaj še dalo premeščati, prelagati na nekoga tam zunaj. Njuna realnost, to njuno življenje – tako kot ga zagledata brez mrene utvar – je vsakdanje, dolgočasno, polno neglamuroznih obveznosti v katerih se zdi, da ni veliko smisla in vrednosti, ampak prav v tem – v tem vsakdanu, vznika smisel in vrednost, fantazija in umetnost, sublimna izkušnja bivanja. Zgodi se v banalnostih.

Predstava je barvita in eklektična: od rock’n’roll ekscesa, kopičenja in obilja do popolnih zaustavitev, praznin, prostega teka; od avtobiografije do literarne fikcije; od filma, v ples, do gledališča.

Predstava je praznovanje. Zato so v njej muzika, ples, baloni, koktejli in šampanjec…

VSTOPNICE ŽE V PRODAJI PREK SPLETA IN PRODAJNE MREŽE EVENTIM.

Avtorstvo in izvedba: Bojana Robinson, Katja Legin in gostje

Dramaturško oko: Zala Dobovšek

Sogovorniki v procesu: Tomi Janežič, Tomaž Grom, Urša Vidic, Dimitrije Kokanov

Izbor glasbe: Katja Legin

Izvršna producentka: Tjaša Črnigoj

Produkcija: Studio za raziskavo umetnosti igre

Koprodukcija: Kino Šiška

Partnerji: DUM, Španski Borci

Zahvale: Tomi Janežič, Matt Robinson, Petra Hazabent, Stanka Babnik, Nataša Recer, Mateja Bučar

Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

BON21
Za nakup vstopnice je mogoče unovčiti tudi BON21 na blagajni Kina Šiška od ponedeljka do petka med 15.00 in 20.00 oziroma na dan dogodka. Več o načinu unovčevanja ter dokumentih, ki jih potrebujete za unovčitev, si preberite na spletni strani FURS.

PCT POGOJI
Ob vstopu na prireditveni prostor v času javnih kulturnih prireditev je potrebno upoštevati veljavne javnozdravstvene ukrepe in s tem dokazila o PCT pogoju. Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT se lahko predloži digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR (mobilna sporočila niso veljavna) ali se predloži drugo potrdilo oziroma dokazilo v skladu s predpisi, ki ga pristojna oseba preveri z vpogledom v to potrdilo oziroma dokazilo. Ob predložitvi katerega od navedenih dokazil je potrebno izkazati tudi veljaven osebni dokument.

Predvaja se…