Kritični misleci, umetniki, raziskovalci, aktivisti in geeki v iskanju drugih ekonomij in finančnih diskurzov za pravično družbo.
Smo v mračnih časih za ekonomijo, ko offshore finance uničujejo samo tkivo mest in skupnosti, kripto podjetja pa po svetu iščejo lastne davčne oaze. Iz informacij, ki curljajo iz finančnih paradižev, je jasno razvidno, da se bodo bogati, vplivni in dobro povezani vedno izognili obdavčitvi. To so isti ljudje, ki kraje, kot sta Malta in Bahami, spreminjajo v območja luksuznih stanovanj, medtem ko dobro dokumentirane nizozemske fiskalne luknje zaradi izgubljenih davkov svet stanejo okoli 22 milijard evrov letno. Korporacije, kot je Shell, mamijo vlade z ostanki svojih nepošteno pridobljenih dohodkov v zameno za zakonito prebivališče v anonimnih poštnih nabiralnikih. Globalno poslovanje in kripto špekulacija sta nacionalne predpise degradirala na tekmovalno logiko mednarodnega davčnega trga, lokalne ekonomije in skupnosti pa si ob privatizaciji in množični prekarizaciji v ekonomiji na poziv s težavo prizadevajo za svoj obstanek.
Po tednih korona krize je še prezgodaj reči, kateri vidiki globalnega finančnega sistema so končali na smetišču zgodovine. Ključne nacionalne države zdaj preučujejo digitalne valute kot možno orodje za postpandemsko stimulacijo (ali varčevanje). Kako so prejšnji predlogi za univerzalni temeljni dohodek povezani z nenadnim pojavom helikopterskega denarja v nekaterih državah? Ali so keynesijanski monetarni predlogi za podporo zahodnih gospodarstev znak konca neoliberalne hegemonije? Je prepoved gotovine med korona krizo znak prihoda brezgotovinske družbe?
To je res črn scenarij, a mogoče vse le ni izgubljeno. Ekonomija ni – in nikoli ni bila – le v rokah brezobličnih korporacij in špekulantov s kriptovalutami. MoneyLab raziskuje imaginarije umetnikov, raziskovalcev, aktivistov in navdušencev, ki iščejo druge možne ekonomije, in urgentno prevprašuje drugačen finančni diskurz. Sprašuje se: ali lahko tehnologijo kritično uporabimo za podporo alternativnih vrednot sodelovanja in ustvarjanja skupnega v svetu, ki mu vladata individualizem in tekmovanje?
MoneyLab #8, prvi v postsocialistični državi in sploh prvi v virtualni izdaji, vključuje primere, ki so daleč od žarometov mainstreamovskih medijev. Osredotoča se na učinke offshore financ in raziskuje eksperimente na področjih stanovanj, skrbstvenega dela in tehnologije veriženja blokov. Na obrobju se dogaja nekaj zanimivega: veriga blokov ni več le še eno orodje obsesij kapitalistične rasti, ljudje pa udejanjajo radikalne vizije pravično plačanega skrbstvenega dela, prerazdeljenega bogastva, pravičnih družbenih razmerij in močnih ljudskih skupnosti. Lahko v našem svetu izginjajoče gotovine, multinacionalk, ki delujejo po bližnjicah, in oslabljenih struktur socialne podpore skupnostne valute ali samoorganizirane skrbstvene mreže okrepijo soseske? Kakšna bi bila pravična in socialna stanovanja, če bi jih spremenili v temeljni kamen ekonomije? Kdo gradi lokalne sisteme, ki se lahko postavijo po robu financializaciji stanovanj v globalni platformni ekonomiji? MoneyLab #8 osvetli radikalne in alternativne strategije samoorganizacije in se poda proti novim in kolektivnim prihodnostim, ki se nahajajo v odpornih lokalnih skupnostih.
Serija pogovorov bo potekala v angleščini.
Udeležba je brezplačna, registracije ni.
Več o programu na spletni strani MoneyLab.
Novosti in morebitne spremembe programa bodo objavljene na Facebook dogodku MoneyLab ter na Telegram kanalu.
