Vizualna umetnost

07. 09. 2015 - 17. 09. 2015

FREŠTREŠ REDEMPCIJA – umetniška inštalacija in predstavitev kolektiva FREŠTREŠ

Freštreš Redempcija Dan 5463. Za moj pobeg ne ve nihče. Tunel na dvorišče je dokončan. Počakati moram še eno noč: v soboto bodo pazniki pijani in lahko bom splezal čez zid, ne da bi me opazili s stolpa. Skrajni čas. Zobna ščetka je že skoraj povsem oguljena; nisem pričakoval, da bo zdržala 15 let dolgo

Freštreš Redempcija

Dan 5463.

Za moj pobeg ne ve nihče.

Tunel na dvorišče je dokončan. Počakati moram še eno noč: v soboto bodo pazniki pijani in lahko bom splezal čez zid, ne da bi me opazili s stolpa. Skrajni čas. Zobna ščetka je že skoraj povsem oguljena; nisem pričakoval, da bo zdržala 15 let dolgo kopanje skozi 50 metrov okrepljenega betona. Kovinsko armaturo sem moral seveda kar pregrizniti (samo norec bi lahko mislil, da mi bo tukaj zobna ščetka v pomoč) – še dobro, da sem se pridružil mehiški tolpi in si dal po njihovem vraževerju zobe zbrusiti in obložiti z diamanti. Trajalo je leta in leta in stalo je na stotisoče cigaret, da smo pretihotapili drago kamenje, ampak Mehičani so vztrajali, saj gre za tradicijo. Tatuji in brazgotine, ki spadajo zraven, pa so me spremenili v najbolj strah zbujajočo pojavo v pralnici in ohranili moj ponos.

Za moj pobeg ne ve nihče.

Mogoče še jaz ne vem zanj. Tunela ne bi mogel kopati, kakor sem ga, v tajnosti in z mislijo na vse, če ne bi z leti začel slišati, čutiti, videti, vedeti vsega, kar čutijo, vedo, vejo, mislijo drugi možgani v tem bloku – vse misli, ki so mišljene v teh celicah, počasi začnejo graditi skupno zgradbo, satovje, stolp, ki se lahko meri s tistim stolpom zunaj zapora, iz kateregastreljajo ubežnike v hrbet. Novi prišleki začnejo vstopati v satovje in srkati skupno zavest; nekaterim se začnejo prikazovati prividi in mislijo, da so znoreli; odpeljejo jih na vozičkih. Drugi pa se z leti navadijo na nenehnipretok in plimovanje misli, ki niso njihove, ampak jih sprejemajo za svoje.Nekateri možgani se celo povežejo z varnostnimi kamerami in si z njimi delijo vid, opreznost in dolgčas. Tem postanejo kamere najboljši tovariši in vse tolpe jih izobčijo. Mene pa je satovje počasi poslalo od sebe, ker je spoznalo, da mu bom bolje služil izven teh zidov; tako bom zamenjal svoje monologe za govore pred množicami in svojo zobno ščetko za razstrelivo in prišel osvobajat. V tem je moja odrešitev.

Za moj pobeg vedo vsi.

Organizacija: Kino Šiška in freštreš

Facebook dogodek>

Predvaja se…