Delo Arhe-spisi: Materialni spomin meje je Alberto Harres razvil kot del raziskave na območju Carinarnice, ki je nekoč služila kot maloobmejni prehod med Gorico in Novo Gorico.
V času zaostrovanja nadzora mej v Evropi in pospešene avtomatizacije njihovega uveljavljanja projekt meje obravnava kot podatkovne strukture, vpisane v tehnološke medije in izvajane prek njihovih protokolov.
Instalacija predstavlja fiktivno arheološko najdišče, prizorišče spekulativnega zgodovinopisja. Na tem izkopavališču deluje stroj, ki neprenehoma razvozlava zapletene označbe na glineni plošči in jih v obliki virtualne meje sočasno izrisuje na satelitski sliki pokrajine. Mreža znakov, ki obenem spominjajo na klinopis in QR kodo, zapisuje mejne točke med Slovenijo in Italijo, kot so te opredeljene v Osimskih sporazumih iz leta 1975. Znakovni sistem je vgraviran v plošče iz lokalne gline kot poklon bogati zgodovini opekarstva tega območja. Temelji na »mrtvih znakih« metelčice in dajnčice, neuresničenih predlogih jezikovne optimizacije, ki se kot duhovi še vedno pojavljajo v arhivih.
Glinena plošča, ki združuje trajnost keramike in nestanovitnost digitalnega spomina, ni zgolj nenavaden digitalni nosilec podatkov. Neenakomerne površine, nepravilnosti, praske in razpoke v neobičajnem keramičnem mediju v proces dešifriranja vnašajo šum, stroju pa se interpretacija nenehno izmika. Ta neobvladljivi analogno-digitalni preplet tako znova in znova izrisuje mejo, ki se nenehno spreminja – oblikuje in raztaplja, ustvarja vrzeli, nejasna območja in virtualne prehode –, ozemeljske razmejitve pa se sesedajo pod težo materialnega odpora.
Alberto Harres je brazilski umetnik in razvijalec programske opreme, ki živi v Bremnu. Deluje na presečiščih umetnosti in tehnologije, njegova praksa pa se pogosto osredotoča na različne dimenzije jezika. V nedavnih projektih raziskuje ustvarjanje arhivov kot umetniško prakso ter njihove poetične in politične razsežnosti.
Na Zvezni univerzi v Riu de Janeiru je študiral vizualne umetnosti, na Univerzi za umetnost v Bremnu pa pridobil magisterij iz digitalnih medijev. Svoja dela je med drugim predstavil na Ars Electronici (Linz), Poletni predstavitvi Britanske akademije (London) in v Muzeju moderne umetnosti (Salvador). Za svoje ustvarjanje je prejel častno omembo CyberArts v okviru Prix Ars Electronica (2019), prvo nagrado Univerze za digitalne medije (2022) in štipendijo Media Futures (2022).
https://www.albertoharres.com/
Vstop prost.
17. 5.–27. 6. 2025
***
Avtor: Alberto Harres
Kuratorska podpora in besedilo: Maja Burja
Umetniško delo je bilo razvito za 25. edicijo mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint (2024) s podporo Univerze za umetnost v Bremnu, Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana in Carinarnice (DHG).
Produkcija razstave: Kino Šiška in Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Razstava je del Mednarodnega festivala generativnih umetnosti Adela. Projekt je bil izbran na podlagi odprtega poziva v okviru Sejma generativnih umetnosti Parameter (2025).
Strokovna komisija: Davide Bevilacqua, Maja Burja, Luka Frelih, Katja Pahor, Veerle Pennock
Tehnična podpora: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana, Zavod Projekt Atol, Swamp_Matter (Eva Garibaldi, Ana Laura Richter)
Zahvala: Carinarnica (DHG), Univerza za umetnost v Bremnu, Goriške opekarne d.o.o.
