Ples/gledališče

26. 09. 2013

A. P. Čehov – Utva – režija Tomi Janežič, Srbsko Narodno Gledališče, Novi Sad (gledališka predstava)

CoFestival Utva (1895) Antona P. Čehova, ki jo je sam opredelil kot komedijo, je bila prvič uprizorjena leta 1896 in doživela neuspeh, dve leti kasneje pa z uprizoritvijo v MHATu v režiji Stanislavskega postala legendarna. Tomi Janežič se je loteva drugič, tokrat je delo na predstavi izšlo iz dela s študenti podiplomskega študija igre na

CoFestival

Utva (1895) Antona P. Čehova, ki jo je sam opredelil kot komedijo, je bila prvič uprizorjena leta 1896 in doživela neuspeh, dve leti kasneje pa z uprizoritvijo v MHATu v režiji Stanislavskega postala legendarna. Tomi Janežič se je loteva drugič, tokrat je delo na predstavi izšlo iz dela s študenti podiplomskega študija igre na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, nadaljevalo pa z razširjeno ekipo igralcev v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu. Proces je trajal 16 mesecev in je temeljil na intenzivnem igralskem delu in praktični analizi teksta – skozi akcijo, v prostoru. Uprizoritev tematizira ustvarjalnost samo in poskuša teme drame obravnavati ne le na ravni vsebine, temveč tudi v uprizoritvenem, oblikovnem smislu, z različnimi gledališkimi sredstvi. Skozi proces se je tako za vsako dejanje izkristalizirala tema, ki jo predstava obravnava skozi specifične uprizoritvene postopke, strategije in fokus. Utva je obsežen umetniški projekt, sestavljen iz štirih predstav – dejanja so vsebinsko, tematsko in uprizoritveno zaključene celote – ki vključuje in prehaja skozi različna umetniška polja.

»Potrjeni pustolovec med režiserji, Tomi Janežič, se odloča, da postavi Utvo v celoti, skupaj z vsemi njegovimi dihotomijami (komedija/tragedija, starost/mladost, tradicija/novo) in dvoumnostmi (življenje-umetnost/realnost-iluzija/vsebina-forma). S Čehovim in s študenti drame ter njihovimi profesorji, takorekoč – v samem izhodišču (centru), je iskal je odgovor na vprašanje »Kako?« In odgovor na vprašanje »Zakaj?« da predstava sama.« (Iz kritike Igorja Burića)

http://www.snp.org.rs/latinica/predstave/galeb—

Režija, scenografija in oblikovanje svetlobe: Tomi Janežič

Dramaturgija: Katja Legin

Kostumografija: Marina Sremac

Skladatelj: Isidora Žebeljan

Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom

Koscenograf: Željko Piškorić

Asistent režije: Dušan Mamula in Dimitrije Dinić

Asistentka kostumografije: Snežana Horvat

Režija in montaža filma: Tomi Janežič

Kamera: Srdjan Đurić

Ton: Uroš Stojnić

Producentka: Elizabeta Fabri

Igralska zasedba:

Jasna Đuričić: Irina Nikolajevna Arkadina

Filip Đurić: Konstantin Gavrilovič Trepljev – Kostja

Dušan Jakišić: Petar Nikolajevič Sorin

Milica Janevski: Nina Mihajlovna Zarečna

Deneš Debrei: Ilija Afanasijevič Šamrajev

Draginja Voganjac: Polina Andrejevna

Ivana Vuković: Marija Ilinična Maša

Boris Liješević: Boris Aleksejevič Trigorin

Boris Isaković: Jevgenije Aleksejevič Dorn

Dimitrije Dinić: markira Semjona Semjonoviča Medvedenka

Jovan Živanović: Jakov, delavec, pes, zavesa

Milica Trifunović: šepetalka, sobarica

Tijana Marković: šepetalka, sobarica

Dušan Mamula: številne vloge

Glasbena ekipa:

Aleksandar Ružičić – flavta in pikolo flavta

Borislav Čičovački – oboa

Nenad Marković – trobenta

Isidora Žebeljan – klavir

Boban Stošić, Goran Kostić – kontrabas

Ivan Marjanović – tolkala

Predstava traja 6,5 h in ima več odmorov, Pleskavica v koprodukciji s Kinom Šiška

Predvaja se…