Žirija v sestavi oblikovalke Hane Besjedice, lanskoletnega zmagovalca Manuela Brajnika, Špele Pečjak, Eve Pušnik, Olje Simčič Jerele in Maše Žekš je po temeljitem pregledu, premisleku in razpravi za razstavni projekt v Kinu Šiška in koprodukcijo zina v začetku leta 2027 izbrala projekt Little Black Book avtorice Marlen Ban.

K samostojni razstavi v sklopu programa ZINE VITRINE v galeriji DobraVaga so v letu 2027 vabljeni avtorji in avtorice zinov:

Julijan Strajnar: Moška akademija (2026)

Ajda Justin: A Memory Book (2025)

Karl Kaisel: () in stone (2026)

Jan Hostnik: The Hive (2026)

Žirija je iz poslanih prijav izbrala tudi nekaj zinov, ki bodo aprila 2027 predstavljeni na skupinski zine razstavi. Ostali zini bodo arhivirani in na voljo za listanje v naši ZINE VITRINE čitalnici v galeriji DobraVaga.

Obrazložitev žirije: Marlen Ban: Little Black Book (2026)

Zin je žirijo prepričal s premišljeno in inovativno zasnovo, ki format osebnega dnevnika prevaja v svojevrstno vizualno in materialno izkušnjo. Z uporabo šablon, ponavljajočih se oblik, kolažev, risb in fotokopij različnih zapisov avtorica vzpostavlja večplasten pripovedni tok, v katerem se esejski odlomki prepletajo s kratkimi mislimi, pismi in vtisi iz okolja. Različni načini zapisovanja ustvarjajo ritem, ki odseva proces samorefleksije, spreminjanja in soočanja z lastnimi občutji.

Vizualna podoba zina je na prvi pogled nekoliko zadržana, vendar se za njeno navidezno nevsiljivostjo skriva odločna, dosledna in občutljiva oblikovna zasnova. Posebej zanimiv je prenos motiva šablone iz intimnega procesa zapisovanja v samostojen objekt: fluorescentno zeleni PVC-izrezi, ki spominjajo na šolska ravnila in šablone iz otroštva, tokrat oblikujejo podobe noža, pištole in napisov, v katerih se odražajo avtorski dvomi, čustvena nihanja, jeza in frustracije. Kontrapunkt med premišljeno, skoraj igrivo oblikovnostjo ter čustveno intenzivno vsebino ustvarja produktivno napetost, ki delu daje dodatno izrazno moč.

Žirija je prepoznala tudi aktualnost izhodišča, ki dnevnik razume kot prostor za zapisovanje občutij, notranji dialog in postopno sprejemanje sebe. Delo osebno izkušnjo preoblikuje v univerzalnejši razmislek o identiteti, prilagajanju in odnosu do sebe. Hkrati prepriča kot celovit, skrbno izdelan in materialno premišljen umetniški objekt, ki presega knjižni format ter ponuja možnosti za nadaljnjo prostorsko in razstavno interpretacijo.