13. 05. 2015

več prizorišč

CENTRALIZACIJA/ DECENTRALIZACIJA KULTURNE POLITIKE

Cikel posvetov Novi kulturni politiki naproti – vztrajno in dosledno #2: Centralizacija/decentralizacija kulturne politike Sredstva za kulturo se na nacionalni ravni v zadnjih letih nižajo. Če je leta 2004 država za kulturo namenila 2,04%, leta 2009 pa 2,20%, je ta delež leta 2013 znašal le še 1,69%. Če se bo ta trend nadaljeval, bo začelo

Cikel posvetov Novi kulturni politiki naproti – vztrajno in dosledno #2:
Centralizacija/decentralizacija kulturne politike

Sredstva za kulturo se na nacionalni ravni v zadnjih letih nižajo. Če je leta 2004 država za kulturo namenila 2,04%, leta 2009 pa 2,20%, je ta delež leta 2013 znašal le še 1,69%. Če se bo ta trend nadaljeval, bo začelo na nacionalni ravni kmalu primanjkovati denarja za programe, kar bo resno ogrožalo kulturno produkcijo v Sloveniji. Hkrati se sredstva za kulturo, ki se porazdelijo na regionalni ravni prek občin, proporcionalno višajo in so v zadnjih desetletjih dosegle skorajda nacionalno raven. Če je bil še leta 1996 delež, ki so ga lokalne entitete v nasprotju z državo namenile kulturi le 39%, je v letu 2013 dosegel že 45%. A te številke še vedno nimajo občutnega učinka na kulturne delavce po Sloveniji. Ti se iz leta v leto večinoma soočajo z zmanjševanjem sredstev, ki so namenjeni projektom in programom, kar seveda po eni strani onemogoča redno in profesionalno delo na njihovih področjih, po drugi pa bistveno znižuje kvaliteto bivanja prebivalcev vseh regij. To stanje nujno zahtevo temeljit premislek o novi kulturni politiki tukaj in zdaj.

V posvetu se bomo tako vprašali, kakšno je stanje kulture v posameznih slovenskih regijah? Ali regionalne kulturne politike in lokalni programi za kulturo odsevajo specifične potrebe in izzive določenih regij? Ali so lokalni programi in strategije primerno usklajeni z nacionalnimi in obratno? Kakšen interese bi morala imeti država v tistih regijskih središčih, ki ležijo na meji z drugimi državami, ali tistih, ki so pomembno zaznamovana z nacionalnimi manjšinami? Kako združiti in ustvariti optimalnejšo regijsko kulturno udejstvovanje v prostoru, kjer so občinske meje tudi meje odgovornosti lokalnih odločevalcev? Kakšne strukture in mreže so že vzpostavljene na regijskem nivoju in kakšna je njihova vloga danes?

Slovenija ima veliko mrežo kulturnih domov, muzejev, arhivov, knjižnic in gledališč, vendar se za marsikatero od teh institucij zdi, da so samo še zgodovinski spomeniki, ki se ne znajo ali ne zmorejo odzivati na potrebe novega časa in izzive, ki jih ta prinaša. Seveda pa ne smemo pozabiti na samozaposlene v kulturi in NVO, ki delujejo v lokalnih okoljih. Ti morajo največkrat sami ustvariti institucije, sceno in celo publiko.

Je Ministrstvo za kulturo zmožno misliti razvoj kulture izven sedanjih gabaritov ter vzpostaviti model financiranja kulturnih programov in projektov, ki bo poskrbel za trajnostni razvoj kulture in umetnosti po vsej Sloveniji? Ali lokalna politika vidi v različnih kulturnih akterjih (od javnih zavodov, NVO in samozaposlenih v kulturi) pomemben potencial za svoj lasten razvoj?

To se le nekateri izzivi, ki jih moramo tako na nacionalnem kot na regionalnem nivoju razrešiti, v kolikor želimo ustvariti korak naprej k novi kulturni politiki, ki bo pripomogla k boljšemu razvoju in delovanju kulture v celotni Sloveniji.
Na razpravi bodo sodelovali po en predstavnik iz javnih institucij in en iz NVO iz vsake mestne občine.

Posvet bo moderiral direktor Kina Šiška Simon Kardum.

Posvet organizirajo društvo Asociacija, Kino Šiška in revija Razpotja s podporo Radia Študent.

Vabljeni!

Facebook dogodek

Predvaja se…