MESEC BIENALA NEODVISNIH

4. oktober 2011
Otvoritev Meseca sodobne ilustracije v Kinu Šiška (KIOSK)

17. oktober 2011

17.00 / ArtDialog z Žigatom Tomorijem
17.30 / Novinarska konferenca ob otvoritvi bienala in Lounge knjige ILUSTRARIE > Na kofetu z Bienalom II. - druženje z avtorji
20.00 / Otvoritev razstave Bienala Neodvisnih v zgornjem prostoru KŠ


18., 19., 20. oktober 2011
MARMELADA JamSession avtorjev vseh avtorjev Bienalov s končno razstavo
/ JamSession vsak dan 10-18h / otvoritev razstave s koncertom avtorjev 20. Oktober 2011, ob 19.00 (KOMUNA)

18. in 19. Oktober 2011
15' of Fame / 18.00 – 20.00 (KOMUNA)

Sodelujoči avtorji 2011:
Ada Hamza, Aljaž Košir - Fejzo, Branislav Milošević, Dani Kavaš, David Kassl, Dominik Mahnič, Grega Lož, Igor Hofbauer, Katarina Vladimirov Young, Luka Uršič, Mark Požleb, Martina Lajtner, Matija Kocbek, Metoda Postolski Košir, Miha Vrhunc, Milanka Fabjančič, Mina Arko, Nina Urh, Rok Klemenčič, Rone 84, Teja Kleč, Zvonko Čoh, Žiga Tomori, Chris Seddon ...

Prvi bienale slovenske neodvisne ilustracije je vzniknil zaradi soočanja s praktičnimi problemi pri rabi ilustracije v vsakdanjem vizualno likovnem prostoru. Ideja za redefinicijo ilustracije, se je izkazala za izredno potrebno. Potreba po predstavitvi sodobne ilustracije v Sloveniji, pa se je pojavljala tudi zaradi visoke kvalitete njene produkcije in izredno omejenih možnosti predstavljanja.

Sodobna ilustracija je namreč kot po pravilu katapultirana zgolj med parametre komercialne in umetniške produkcije, medtem ko se na stranskem tiru pušča potenciale, s katerimi se lepotičijo derivati praks sodobne ilustracije – hudomušnost, družbenokritičnost, hibridnost, heterogenost in intermedijskost pogosto nabirajo prah nekje čisto na zgornjih policah.

Razlog za izključenost ilustracije, ali natančneje, njene nesrečne ukleščenosti znotraj publicističnih okvirjev, lahko iščemo predvsem v neustreznosti definicije medija. In ravno zaradi pomanjkanja opredelitve in razumevanja tega področja, se sodobna ilustracija mnogokrat nehote znajde na nikogaršnji zemlji, saj jo zavračajo tako umetniške institucije kot tudi komercialna oblikovalska stroka ali v omejenosti starih opredelitev Ilustracija pa seveda že lep čas ni več ujeta le v parametrih knjižne in založniške ilustracije, saj se povezuje praktično z vsemi mediji sodobnih likovnih praks.

Bienale se od preostalih podobnih kulturnih dogodkov razlikuje tudi konceptualno, saj je z neodvisnost mišljena predvsem kot neodvisnost od drugih institucij. Neodvisno pa se tu izenačuje tudi z necenzuro: avtorji, ki sodelujejo na dogodkih, so necenzurirani in lahko ustvarjajo popolnoma neobremenjeno od institucije ali celo do institucije samega bienala. Tako, prvič, vsak avtor postane selektor in deduje možnost lastnega izbora svojega naslednika, kar predstavlja horizontalen način selekcije, ki je v izključno rokah stroke in popolnoma institucionalno neodvisen. In drugič, vsakemu avtorju je dana popolnoma svobodna izbira izraznega komunikacijskega sredstva, ki ga bo na dogodku predstavil, koder je ilustracija lahko uporabljena v kateremkoli kontekstualnem smislu, četudi ta ni končni rezultat.
Bienale za bienalom je zategadelj trdno dokazoval, da avtoric in avtorjev k volonterskem komponiranju, ne privablja vonj po zaslužku in slavi, ampak jih žene naprej entuziazem, radovednost, domišljija in svežina, saj je večini narativno izražanje del njihovega življenjskega stila, avtorska necenzura in neodvisnost pa pogoj za sodelovanje, tudi ko gre za komercialne projekte.

Bienalski omnibus ponuja barvito in propulzivno platformo za teoretično redefinicijo pojma ilustracije in predstavlja njene eksperimentalne razsežnosti.

www.bienaleneodvisnih.com