KILL IT KID (UK), Barely Modern (SLO)

Edinstveno mešanico raskavega bluesa, kitarskih rifov in bluegrassa so Kill It Kid nedavno natisnili na svojem drugem albumu (Feet fall heavy) za prominentno založbo One Little Indian (Björk, Skunk Anansie) in ga v okviru evropske turneje prihajajo predstaviti v živo tudi v Šiško!

Kill it Kid je bend z nenavadno zgodbo o nastanku in neverjetno lepimi obeti za prihodnost. Peterica je bila leta 2008 zbrana kot poskusni zajček za eksperiment univerze v Bathu, kamor so povabili svetovno znanega producenta Johna Parisha (PJ Harvey, Eels), da bi izkazal svoje znanje pred nadebudnimi študenti Bath Spa Univerze. Koliko so odnesli učenci, se ne ve, pač pa je eksperiment mimogrede in po svoje proti pričakovanjem obrodil prvenec benda, ki ga danes predstavljajo kot enega najbolj vročih potencialov mlade generacije.

Ta status je dodatno zakoličil tudi njihov drugi, septembra 2011 izdani album Feet fall heavy. Na njem Kill it Kid nadaljujejo in razvijajo svojstven zvok elektro blueserjev, ki se malo požvižgajo na tako imenovane disco trende in se po inspiracijo raje zatekajo k legendam, kot je Woody Gurthrie na eni strani in The Carter Family ali Queens of the stone age na drugi. Brutalne kitarske pasaže in udarni klavir (precej dobesedno) podkrepi nezmotljivo razbijanje Marca Jonesa (bobni) in Adama Timminsa (bas), medtem ko žalobno petje Stephanie Ward v posnetkih, kot je ‘Dark Hearted Songbird’ in rjovenje Chrisa Turpina v ‘Wild and Wasted Waters’ ne pustita nobenih dvomov glede namenov tega benda. “Proces se je začel z željo, da bi ustvarili neposreden in iskren album,” pravi Turpin. “Ustvarjamo v istem slogu kot nekoč britanski blues, le da ustvarjamo albume kot celoto, kar je vplivalo na nas, nas utrdilo in ustvarilo občutek pripadnosti. V industriji, kjer se porablja mesece za pripravljanje in predprodukcijo popolne elektro-surf-nu rave zasnove, ki bi ustrezala tistim, ki postavljajo trende, smo se zavedali, da v ustvarjalnem procesu moramo snemati hitro in posnetke ohraniti surove, neuglajene in neomadeževane.”
V ta namen je bend v studiu preživel le 10 dni, pri tem pa jim je pomagal in jih podpiral Leo Abrahams (Brian Eno, Grace Jones, Florence & The Machine), ki se je ogibal tradiciji in potiskal bend v nove zvočne širjave. Album so posneli z ameriškimi kataloškimi kitarami iz petdesetih in s pokvarjenimi desetvatnimi ojačevalci, vanj pa so vsepovsod vpletali sample terenskih posnetkov Alana Lomaxa.
Splošno rečeno je osrednja tema albuma “duh časa” – povzeta po Turpinovih doživljajih, ko je poslušal zvoke množice, ki se je na ulici pod njegovim oknom pretakala iz lokalnega kluba na ulico. Pijanski pretepi, vpitje in kriki ponočnjakov so postavljeni nasproti šumenju, ki ga v terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz dvajsetih oddaja njegov predvajalnik, pri čemer je sopostavitev v njegovih mislih sprožila apokaliptičen, neharmoničen pridih, ki se je prenesel tudi v te posnetke.

Lani so člani zasedbe Kill It Kid z navdušenjem sprejeli dejstvo, da si na festivalu Hop Farm delijo oder s svojim junakom Bobom Dylanom, njihovih najnovejši posnetek nastopa v živo pa je nastal po zaslugi kompilacije Flower Pot Sessions, ki so jo je v enem samem tednu posneli v okviru projekta / založbe Communion. Kill It Kid so prispevali posnetek ‘Send Me An Angel’, dodatno opremljen z violončelom. Poleg tega se je bend pri izboru Xfm 2010 New Music Awards uvrstil med najboljših deset v kategoriji “najboljši britanski album”, njihovi starejši posnetki pa so se uvrstili v finale na Mednarodnem festivalu skladateljev, kjer so jih med drugim ocenjevali Tom Waits in Kings of Leon.

Kill It Kid so: Chris Turpin (glavni vokal/kitara/orglice), Stephanie Ward (glavni vokal/klavir), Marc Jones (bobni/tolkala) in Dom Kozubik (bas)

www.myspace.com/killitkid

BARELY MODERN