Akademska slikarka Suzana Brborović se predstavlja s projektom, v katerem plasti načrte idealnih mest. Njena dela temeljijo na urbanih krajinah in arhitekturnih utopijah. Nizanje načrtov zgradb, s katerimi se srečuje v bližnji okolici ali na daljših potovanjih, ne privede zgolj do prekrivanja linij, ampak tudi do prepleta ideologij, ki stojijo za stavbami. Posledična zmešnjava linij in načrtov pri tem onemogoča njihovo jasno branje, hkrati pa jih postavlja v novo perspektivo.
Umetnica je projekt Centralizacija začela s preprosto skico Dürerjevega idealnega mesta. Kmalu je zasledila podobnosti koncepta idealnega mesta z modernističnimi in socialističnimi stanovanjskimi zgradbami 20. stoletja. Idealno mesto je zamisel, h kateri se misleci vedno znova vračajo, začenši s Platonovo Republiko, ki poseže v idejo idealne družbe. Skozi zgodovino sledijo mnogi neuresničeni načrti, kot sta na primer Filaretejev načrt Sforzinde ali Le Corbusierjev projekt Ville Radieuse. Dobro znano je tudi realizirano italijansko mestece Palmanova. Večno je vračanje k popolni obliki in urejenosti, saj lahko tudi v 20. stoletju zasledimo mnogo projektov stanovanjske gradnje, ki prebivalcem nudijo vsa potrebna poslopja za delo, preživljanje prostega časa ter na sploh udobno bivanje.
Tovrstni načrti stanovanjskih blokov ali idealnih mest so umetnici vizualno in vsebinsko blizu, pri čemer izpostavlja, da je arhitektura, s katero se srečujemo, bolj povedna, kot se zdi na prvi pogled. Delujoč v Leipzigu se je srečala s tipom gradnje Plattenbau, med potovanjem po Rusiji pa z brutalističnim stanovanjskim kompleksom Bublik v Moskvi. Gradnja je bila nekoč namenjena družinskemu udobnemu bivanju, danes pa je priča visoki stopnji kriminala, propadanju in tistim, ki so primorani živeti na samem socialnem robu. S plastenjem realiziranih in nerealiziranih načrtov, umetnica ustvarja utopične in vizualno vzburljive slike, ki lahko na določeni točki ponudijo novo perspektivo ter estetsko doživetje.
Suzana Brborović (1988) je akademska slikarka, ki je študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani zaključila leta 2013 z diplomsko nalogo Odsev zamika (Urbana krajina kot konstrukt med slikarstvom in družbeno-socialnim kontekstom). Leta 2011 je prejela prvo nagrado Essl Art Award v Sloveniji. Med drugim je za svoje delo in dosežke leta 2010 prejela akademsko nagrado za posebne umetniške dosežke ter leta 2012 akademsko Prešernovo nagrado. Od leta 2014 do 2016 je študirala slikarstvo na mojstrskem podiplomskem programu (Meisterschüler) na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu. Njena dela so vključena v zbirko Essl (Dunaj), zbirko Bayer Kultur (Düsseldorf), zbirko Mestne galerije Nova Gorica in zbirko Galerije Božidarja Jakca. Za seboj ima številne samostojne razstave tako doma kot v tujini, deluje pa med Leipzigom in Ljubljano.
Cikel samostojnih razstav je niz razstavnih projektov v zgornjem preddverju Kina Šiška, ki ga vsako leto pripravlja kurator ali kuratorka mlajše generacije.
Kuratorka: Tia Čiček.
Organizacija: Kino Šiška.
