Glasba

18. 12. 2016

dvorana Komuna

MARISSA NADLER + Jess Williamson

To jesen je v Kinu Šiška tudi sezona fatalnih ženskih vokalov. Po sledi Cat Power in Anne von Hausswolff prihaja še bostonska sirena Marissa Nadler, ki svoje mistično ustvarjanje razpenja med eksperimentiranjem s kantavtorsko in folk tradicijo na eni strani, na drugi pa usodno neizprosnostjo doom metala in drugih radikalnih izrazov, ki jih goji njena

To jesen je v Kinu Šiška tudi sezona fatalnih ženskih vokalov. Po sledi Cat Power in Anne von Hausswolff prihaja še bostonska sirena Marissa Nadler, ki svoje mistično ustvarjanje razpenja med eksperimentiranjem s kantavtorsko in folk tradicijo na eni strani, na drugi pa usodno neizprosnostjo doom metala in drugih radikalnih izrazov, ki jih goji njena založba Sacred Bones.

Njen glas bi v mitoloških časih lahko speljeval pomorščake v smrt, ta nevarno zapeljivi sopran, potopljen v vrtince reverba, ki se vzpenja do dih jemajočih višin in se v njih razblini kot dimni obročki,” so o Marissi zapisali v časniku Boston Globe.

V 12 letih ustvarjanja je Marissa Nadler izpopolnila svoje delikatno preoblikovanje ameriške gotske kantavtorske forme. Na svojem sedmem albumu Strangers (izšel maja 2016 za založbi Sacred Bones / Bella Union), se je osvobodila vseh ustvarjalnih restrikcij, ki si jih je postavila na prejšnjih albumih, stopila korak naprej in ustvarila zares monumentalno delo.

K zvočni podobi novega albuma je ponovno, kot pri prejšnjemu albumu July, pomembno prispeval producent Randall Dunn, ki je znan po svojem delu z epskim zvokom zasedb kot so Sunn O))), Earth, Black Mountain. Ta kreativna naveza je na albumu Strangers uspela pričarati magični temačni svet, ki se poraja okoli Marissinega eteričnega glasu razpetega med katarzično vsemogočnostjo, tragiko minljivosti in lepoto ranljivosti.

FB dogodek>

Pred Marisso Nadler bo nastopila Jess Williamson. Mlada kantavtorica tako kot visceralna puščavska pokrajina, ki jo navdihuje, ve, kdaj svojemu glasu pustiti, da lahkotno zaveje čez pesem – in kdaj kot najhujša teksaška nevihta zagrmeti s svojo zasedbo.

Pred nekaj leti se je Williamsonova vrnila v rodni Teksas, da premisli svoje življenje. Ta prelomnica ji je nudila varnost, samoto in navdih za njen hvaljen prvenec Native State iz leta 2014.

A to je bilo pred dvema letoma.

Williamsonin drugi album, Heart Song, prevprašuje podporne strukture, vpete v domače udobje, in izkazuje tisto redko umetniško vrlino, ki jo je po zgodnjem uspehu najtežje doseči – preobrazbo.

Predvaja se…